4. december 2020
»Vas je tam čez, v tolmunu zvonov, / na njeni drugi strani pa ničesar, / ali pa le druge verzije mene samega, / znane in tuje in zadekane v svoj čas, / kot sem jaz v svojega, na prostem, pod luno, / ali sklonjene k šopu vejic in slame, / da bi vdihnile malo življenja ognju.«
Iz pesmi Noč čarovnic, Burnside razmišlja o različnih verzijah samega sebe in njihovem odnosu do okolice.
4. december 2020
4. december 2020
»Premajhna se zdi, preveč zamejena, / ta tiha stiska doma s svojimi drobnimi popravki, / ti psi v stranskih ulicah, ki lajajo ob vsakem šumu, / negotovi vrtovi, natlačeni s cvetočimi gredicami.«
Iz cikla Epitalamij; II. Heimweh, Burnside opisuje okolico in družbo ter lirskega subjekta v njej.
